Poslanec Franc Laj je včeraj izstopil iz Cerarjeve stranke, danes pa odšel tudi iz njene poslanske skupine ter se pridružil poslanski skupini nepovezanih poslancev. Poslanska skupina SMC ima sedaj 34 poslancev, koalicija pa 51 poslancev. Lajeva poteza je obudila vprašanje, ki se je porajalo že ob odhodu Bojana Dobovška: ali lahko poslanska skupina SMC doživi večji osip oziroma ali lahko celo razpade. Kar bi pomenilo konec sedanje vlade. Prav tako se pojavljajo razmišljanja, da bi lahko premierjeva odločitev o ohranitvi finančnega ministra Dušana Mramorja in ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič v vladi ter nesoglasja med vladnimi strankami o zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi iz koalicije »odnesla« katero od strank.
Porušeni odnosi
Laj nam je včeraj zaupal, da njegovo nerazumevanje s SMC seže v čas po lokalnih volitvah. Njegovo stališče o rezultatih teh volitev in predlogi, kako naprej, namreč v stranki niso bili sprejeti. »Od tedaj med menoj in SMC ni bilo pravega odnosa, nisem več čutil prave pripadnosti stranki.« Na vprašanje, ali je k njegovi potezi prispevala tudi Cerarjeva odločitev glede Mramorja, Laj včeraj ni želel odgovoriti. V največji vladni stranki so še včeraj upali, da bo Laj ostal njihov poslanec, in so se, kot so povedali, v pogovorih z njim zelo trudili, da ne bi zapustil poslanske skupine. Danes pa je vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer povedala, da so Laja po sprejetju odločitve pozvali, naj poslanski mandat vrne.
Generalni sekretar SMC Erik Kopač je včeraj zavrnil namige, da naj bi v stranki obstajalo široko nezadovoljstvo. »O vprašanjih razpravljamo, da bi govorili o nezadovoljstvu, pa ne morem potrditi,« je dejal. Afera z dodatki za pripravljenost je sicer, kot kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, največji vladni stranki odnesla precej podpore. Tako je po vseh prepričljivo v vodstvu SDS, po anketi Mediane pa je drugouvrščena SMC le še za desetinko odstotne točke pred SD.
Veliki napori Karla Erjavca
Kljub aferam, ki pretresajo Cerarjevo stranko, in kljub omenjenemu padcu podpore naši sogovorniki iz SMC verjamejo, da do številnejših odhodov ali celo do razpada njihove poslanske skupine ne bo prišlo. Navsezadnje bi skorajšnje volitve pomenile, da bi si poslanci pomembno skrajšali mandat, ponovnega prihoda v parlament pa marsikdo od njih ne more pričakovati. Tudi nekdanji generalni sekretar LDS in nato Zares Bogdan Biščak meni, da poslanska skupina SMC ne bo razpadla, morda pa jo bo zapustil še kakšen poslanec.
Kopač je včeraj tudi zagotovil, da je koalicija trdna. Prihaja sicer do določenih razhajanj, vendar ta po njegovi oceni ne vplivajo na generalno delovanje koalicije. Tako tudi verjame, da bodo glede zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi našli rešitev, ki bo »v večji ali manjši meri ustrezala vsem«.
Da se bo sedanja koalicija ohranila, meni tudi Biščak. »DeSUS je ne bo zapustil; da bi vlada obstala, si Erjavec prizadeva celo bolj kot Cerar,« pravi. Po ocenah poznavalcev je razlogov za takšen trud prvaka stranke upokojencev več. Eden od njih je, da javnomnenjske raziskave DeSUS ne kažejo najbolje. Čeprav ne gre pričakovati, da bi stranka na morebitnih ponovnih predčasnih volitvah ostala pred parlamentarnimi vrati, pa se ji ponovitev rezultata izpred leta in pol ne napoveduje. Prav tako je po arbitražni aferi precej padla Erjavčeva priljubljenost, za vratom mu visi interpelacija, ki sta jo proti njemu vložili NSi in SDS... Prvak stranke upokojencev pa si tudi nikakor ne želi, da bi na volitvah zmagala Janševa stranka; v preteklih mesecih je kar nekajkrat zagotovil, da njega v koaliciji, ki bi jo vodil prvak SDS, ne bo.
SD k ustoličenju desnice ne bo prispevala
»Če bi bile volitve zdaj, obstaja – tudi glede na trende v Evropi – velika verjetnost, da bi zmagala desnica. SD pa k ustoličenju desnice nikakor ne želi prispevati,« kot enega od razlogov za vztrajanje v koaliciji navajajo tudi Socialni demokrati. Poleg tega izpostavljajo, da rušiteljev vlade volilci praviloma ne nagradijo, pa da nenehno menjavanje vladnih ekip ni dobro za državo. Naši sogovorniki iz drugih strank pa dodajajo, da Socialni demokrati predvsem ne želijo izgubiti pomembnih mest v vladi in državni upravi ter da bi se v opoziciji ob Združeni levici precej izgubili. Tako je v SD mogoče slišati, da bodo koalicijske vrste zapustili le v primeru, če jih bo največja vladna stranka iz nje »podila«.
Čeprav je bil premier do »nenaravne koalicije«, ki se je ob zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi oblikovala med SD in SDS, zelo oster, pa v SMC zagotavljajo, da najmanjše vladne stranke nikakor ne podijo iz koalicije. Nedvomno pa bodo Socialni demokrati pridobili težo, če bo poslansko skupino SMC zapustil še kakšen poslanec in torej Cerarjeva stranka in DeSUS v parlamentu sama ne bi več imela večine. Prav tako tudi v SMC ne skrivajo strahu pred morebitno Janševo zmago. »Če bi bile volitve že čez dva ali tri mesece, v Slovenijo pa bi na dan prihajalo okoli 15.000 beguncev, bi Janša morda lahko zbral celo 50 odstotkov glasov,« je mogoče slišati.
Biščak v tolikšno zmago SDS ne verjame oziroma dvomi, da bi desnica na volitvah dobila večino. »Janša je lahko relativni zmagovalec, a bo težko sestavil vlado,« je prepričan. Prav tako po njegovem mnenju ni mogoče z gotovostjo trditi, da se SD odhod iz koalicije ne bi izplačal. »Če bi zapustili vlado in bi ta padla, bi do volitev prišlo zelo hitro. V tem času bi težko nastala nova stranka na levici in bi se torej levosredinski volilci odločali med SMC in SD. Ne upam si napovedati, katera stranka bi dobila več,« pravi nekdanji vidni politik LDS in Zares. Dodaja pa, da bi bila to tvegana igra, za katero se SD najverjetneje ne bo odločila.
